Desetletna študija svetuje, da začnete nabirati korake

Skoraj 3.000 sodelujočih v deset let trajajoči študiji je poročalo o svojih dnevnih navadah oziroma narejenih korakih. Proučevali so ljudi, stare med 70 in 79 let.

Prednosti, ki jih prinese hoja, so bile še posebej opazne pri osebah z genetsko predispozicijo za razvoj Alzheimerjeve bolezni.

"Vemo, da s starostjo ljudje vedno več sedijo, telesna aktivnost pa se zmanjša. Zato priporočamo, da v dan vključite krajše sprehode," je za CNN dejala glavna avtorica študije dr. Cindy Barha, docentka kineziologije na univerzi Calgary.

Alzheimerjeva bolezen

Alzheimerjeva bolezen je resna oblika demence, za katero domnevajo, da jo povzroča kopičenje škodljivih oblog v možganih, ki motijo komunikacijo med živčnimi celicami in sčasoma vodijo do njihove smrti.

Ko umre več živčnih celic, lahko pri osebah z Alzheimerjevo boleznijo pride do postopne izgube spomina, zmedenosti, sprememb osebnosti, oseba pa oslabi tudi fizično. Človek lahko zaradi bolezni umre, znanega zdravila pa ni.

Pri tej bolezni pomembno vlogo igrajo geni. Natančneje genotipi imenovani APOE, ki vplivajo na presnovo amiloidnih plakov in drugih maščob v krvnem obtoku.

Genotip APOE4 je še posebej znan po tem, da možganom otežuje odstranjevanje škodljivih plakov, posledično pa je to povezano z višjim tveganjem za kognitivni upad.

Koliko korakov? Čim več

Čeprav v študiji ljudje niso imeli enotnega programa hoje, Barha predlaga, da hojo vključimo v dan, in sicer čim večkrat v dnevu. Tako prekinemo sedeči način življenja.

"Potrebne so dodatne raziskave, da bi ugotovili, koliko korakov je za to res potrebnih, vendar je več zagotovo bolje. Naslednji koraki so, da poskušamo ugotoviti minimalno število korakov za različne podskupine, kot so ženske in moški, pa nosilci APOE4 …" je dodala avtorica študije.

Povezava med umom in telesom

Redna telesna vadba telesu pomaga proizvajati več beljakovine, imenovane nevrotrofični faktor. Ta deluje kot gnojilo za možgane, saj prispeva k obnovi možganskih celic in k nastajanju novih celic.

Druga teorija znanstvenikov je, da vadba zmanjšuje nevrovnetje, pogost simptom Alzheimerjeve bolezni. Možgani nad nakopičene plake pošljejo imunske celice, imenovane mikroglija, pojasnjuje dr. Christiane Wrann, izredna profesorica medicine na harvardski medicinski fakulteti. Kronično vnetje lahko povzroči, da mikroglija začne napadati tudi zdrave možganske celice in poškoduje povezave v možganih.

"Če se gibate, dejansko okrepite ’program’, ki ga mikroglija potrebuje za pravilno delovanje," dodaja dr. Wrann.

Ali večje tveganje pomeni večjo nagrado?

Raziskovalce je presenetilo, ko so ugotovili, da je hoja največ koristi prinesla tistim z genom APOE4 v primerjavi s tistimi, ki ga niso imeli. Da bi razumeli, zakaj je tako, bodo potrebne nadaljnje raziskave. Barha ima sicer svojo teorijo.

"Nosilci gena APOE4 imajo več možnosti za napredovanje v smislu kognitivnih sposobnosti, saj so morda že doživeli nekaj kognitivnega upada," pravi. Možno je tudi, da je sodelovanje v študiji udeležence motivirala, da so hodili več kot prej, kar je upočasnilo kognitivni upad.

To je še ena študija, ki kaže, da ni nikoli prepozno začeti z vadbo. Vsak korak šteje, poudarja dr. Wrann.